Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da se bosta ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski končno srečala v živo. Medtem je Kremelj sporočil, da bi se srečanje med Putinom in Zelenskim zgodilo šele v zadnji fazi mirovnih pogajanj, saj vojna v Ukrajini traja že 1.249 dni.

Analitiki Inštituta za preučevanje vojne (ISW) so poudarili, da bo Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina sedla za pogajalsko mizo z Ukrajino le po pomembnih vojaških neuspehih na bojišču. Po mnenju ISW bodo le ustrezna vojaška pomoč zahodnih zaveznikov Ukrajini in resni vojaški porazi prisilili Putina, da ponovno oceni sposobnost Rusije za vojaško zmago nad Ukrajino. Kremlj naj bi zavlačeval mirovna pogajanja, da bi nadaljeval ofenzivo in si priboril prednost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da so se začeli pogovori o morebitnem srečanju s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je za konec vojne nujno srečanje voditeljev, ki pa mora biti skrbno pripravljeno, da bi bilo smiselno. Ruska stran, preko vodje delegacije Vladimirja Medinskega, je potrdila, da je temeljita priprava ključnega pomena za pomen takšnega srečanja.

Ruska pooblaščenka za človekove pravice, Tatjana Moskalkova, je dejala, da obravnava skoraj 500 prošenj državljanov, ki naj bi bili v Ukrajini preganjani zaradi proruskih stališč. Med prosilci so duhovniki, zagovorniki človekovih pravic in novinarji.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Nekdanji irski premier Bertie Ahern je pohvalil Trumpa za hiter napredek pri pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Sočasno so se pojavile kritike zaradi srečanja Trumpa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga morali v Aljaski pričakati z lisicami. Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da Trump izgublja potrpljenje s Putinom. Trump je v Ovalni pisarni napovedal, da bo žreb za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 potekal v Washingtonu, D.C., vendar ni želel potrditi srečanja med Putinom in Zelenskim.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi dolgoročne rakete in premirje z Rusijo zadostovali za njegovo nominacijo s strani Kijeva. Poudaril je, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini lahko prisilila Rusijo, da se vrne za pogajalsko mizo. V zameno za dobavo teh raket bi Ukrajina nominirala Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir.

Ukrajina nima finančnih sredstev za izvedbo volitev, zato bi morale druge države prevzeti to odgovornost, je izjavil svetovalec predsedniškega urada Mihail Podoljak.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji telefoniral Viktorju Orbanu in ga vprašal, zakaj ne želi Ukrajine v Evropski uniji. Povedal je tudi, da si želi miru v Ukrajini ne le zaradi Nobelove nagrade, temveč tudi zato, da bi prišel v nebesa. Ursula von der Leyen je izjavila, da mora Rusija vrniti vse ukradene ukrajinske otroke.

Margarita Simonyan je v televizijski oddaji na kanalu »Rusija 1« dejala, da je Kijev s krčenjem pravic ruskega prebivalstva storil »medvedjo uslugo« samemu sebi. Po njenih besedah so ukrajinske oblasti storile napako, ko so začele »zatirati Ruse na ruski zemlji«.

Donald Trump je ponovil, da trenutno ne načrtuje dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar ni izključil možnosti, da bi si v prihodnosti premislil. Poudaril je, da zaenkrat ni sprejel odločitve o dobavi teh raket dolgega dosega.

Podpredsednik ZDA Vance je izjavil, da bi morala Evropa nositi največji del bremena glede varnostnih jamstev za Kijev. Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje vstopu Ukrajine v EU. Ukrajina bo to zimo začela množično proizvajati rakete dolgega dosega "Flamingo". Ruski zunanji minister je ponovil, da bi bilo nameščanje evropskih vojakov v Ukrajino nesprejemljivo za Rusijo.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da so pozivi ukrajinskega voditelja Zelenskega k srečanju s Putinom namenjeni zgolj prikazu konstruktivne usmerjenosti Kijeva. Lavrov je tudi zatrdil, da Ukrajina ne kaže interesa za mir in da načrtuje zahtevati uničenje Rusije s sankcijami, tudi po morebitnem mirovnem sporazumu. Dodal je, da sta tako Putin kot Zelenski pričakovala, da bo druga stran prva odstopila od srečanja.

Razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino se zaostruje, medtem ko predsednik Zelenski vztraja pri konkretnih ukrepih. Evropski partnerji, ZDA in Rusija se ne strinjajo glede varnostnih zagotovil. Putin ne načrtuje srečanja z Zelenskim v tujini. Evropa obljublja, da bo z vojaki zagotavljala varnost Ukrajine, vendar le v miru, skupaj z ZDA in s soglasjem Rusije, kar ne kaže na moč.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil podporo prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini s sodelovanjem vseh strani. Pogovarjala sta se tudi o vrhu na Aljaski in odnosih med Turčijo in Rusijo.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom. Iz drona je bila na poslopje odvržena plastična vrečka, napolnjena z barvo. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Donald Trump je Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno Flex v Mukačevem, ki se je zgodil 21. avgusta. Trump je priznal, da je organizacija srečanja med Zelenskim in Putinom izjemno težavna, primerjal jo je z mešanjem olja in kisa.